Javni medij potrebujemo, ker je to edini medij, ki ga ne zavezujejo posamični interesi. Je edini medij, ki mora služiti izključno javnosti.
Danes bolj kot kadar koli potrebujemo javni medij kot javni servis zato, da ljudem posreduje verodostojne informacije (ne pro et contra, ampak verodostojne), da daje glas tistim, ki so izključeni iz javnega komunikacijskega prostora, da varuje temeljne človekove pravice v javni razpravi, da določa programske standarde in vzpostavi delujoče notranje mehanizme za preverjanje njihovega spoštovanja ter skrbno neguje odnos do svojih poslušalcev in gledalcev kot državljanov, in ne kot potrošnikov, da služi javnosti, tj. celotni skupnosti, in ne sam sebi ali posameznim skupinam.
Državna volilna komisija je na spletni strani objavila to povezavo na zakon: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/1cd36f33977bed2124946be72ab1fb0e2934cc8074a7e6b4510c751d5493bf7c
Zakon sploh ne omenja RTV-prispevka in ničesar ne spreminja v zvezi s tem. Razlage, da zakon ureja RTV-prispevek, so lažne in načrtno manipulirajo s to temo, ki se je novi zakon sploh ne dotika. Nazadnje so bila zakonska določila o višini in zavezancih za RTV-prispevek spremenjena leta 2014 ter veljajo še naprej. RTV-prispevek je nespremenjen od leta 2011.
Ker je RTV Slovenija javni medij in je njegova ustanoviteljica država, država pa smo državljani, ki RTV Slovenija tudi financiramo, ima le-ta poseben način upravljanja in nadzora. Programski svet sprejema vse strateške odločitve glede delovanja javnega medija, imenuje vodstvo, potrjuje programsko-produkcijski načrt, sprejema programske standarde in nadzoruje njihovo uresničevanje. Programski svet, po novem zakonu Svet RTV Slovenija, je najpomembnejši organ upravljanja javnega medija.
Pri upravljanju naše javne radiotelevizije sta se od 1990 uveljavila dva modela. Prvi, politično nadzorovani, daje pri imenovanju organov upravljanja veliko vlogo parlamentu oziroma političnim strankam vladajoče koalicije. Drugi, predstavniški model se zgleduje po nemških javnih radiotelevizijah, v njem pa največji del članov osrednjega organa upravljanja po delegatskem sistemu imenujejo različne organizacije civilne družbe.
Pri vsaki prenovi zakona, ki ureja delovanje RTV Slovenija, so bila v zadnjih 30 letih prav določila glede sestave in načina imenovanja organov upravljanja in nadzora najbolj izpostavljena polemikam, hkrati pa so imela pomemben vpliv na delovanje RTV Slovenija in imenovanje vodstva.
Zakon spreminja sestavo in način imenovanja organov upravljanja in vodenja RTV Slovenija, po katerem vlada in državni zbor nimata več vpliva na to, kdo bo upravljal in vodil javni medij.
Novi zakon zmanjšuje število organov upravljanja in nadzora ter število članov teh organov. Namesto Programskega in Nadzornega sveta, ki sedaj skupaj štejeta 40 članov, uvaja enotni organ upravljanja – Svet RTV Slovenija, ki šteje 17 članov.
RTV Slovenija bo torej po novem zakonu upravljal Svet, sestavljen iz 17 članov. V njem bo 6 predstavnikov zaposlenih in 11 predstavnikov javnosti.
Zakon s to novo ureditvijo ukinja sistem upravljanja z RTV Slovenija, ki velja od leta 2005 ter vladi in državnem zboru omogoča, da v programski svet in nadzorni svet imenujeta skupaj 30 od 40 članov (21 od 29 članov Programskega sveta in 9 od 11 članov Nadzornega sveta).
Niti enega izmed 17 članov Sveta RTV Slovenija po novem zakonu ne imenujeta vlada ali državni zbor.
Šest predstavnikov imenujejo zaposleni na RTV Slovenija: 5 jih izvolijo na neposrednih volitvah, upoštevajoč zastopanost dejavnosti znotraj RTV Slovenija (po enega za področje informativne dejavnosti, kulturno-umetniške dejavnosti, razvedrilno-športne dejavnosti, tehniko, kamor sodijo tudi oddajniki in zveze, ter digitalni razvoj). Enega pa imenuje Svet delavcev javnega zavoda RTV.
Skladno z mednarodnimi priporočili se pristojnosti imenovanja članov organa upravljanja javnega medija razpršijo na več različnih institucij in organizacij. S tem se prepreči koncentracija moči in vpliva. Vse institucije in organizacije, navedene v zakonu, morajo za imenovanje članov Sveta RTV Slovenija objaviti javne pozive. Drugače kot v obstoječem zakonu, novi zakon natančno določa pogoje za imenovanje (izobrazba, izkušnje itd.).
Po novem zakonu tako 11 predstavnikov javnosti imenuje deset različnih neodvisnih državnih institucij in krovnih organizacij:
Za lažjo predstavo o novi sestavi sveta RTV Slovenija si oglejte infografiko.
Da, to možnost novi zakon podrobno določa ter med razloge za razrešitev uvaja tudi kršitve načel integritete (ki jih ugotavlja Komisija za preprečevanja korupcije).
Če bo zakon na referendumu potrjen, bo sedanjim članom Programskega in Nadzornega sveta mandat prenehal z dnem uveljavitve zakona, vendar nadaljujejo z delom do konstituiranja Sveta po novem zakonu. Sveta pa se mora konstituirati najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novega zakona.
V primeru uveljavitve zakona, bi bil tudi s tem izkazan visok javni interes za spremembo strukture upravljanja RTV Slovenija, kar pomeni, da ta javni interes pretehta interes nosilcev funkcij, to je zdajšnjih svetnikov in generalnega direktorja RTV Slovenija. Takšne funkcije ni mogoče šteti za pridobljeno pravico, ki bi jo bilo potrebno varovati na enak način kot npr. sodniško funkcijo. Če bi bila namreč varovana enako, bi pomenilo, da noben zakon nikoli ne bi mogel spremeniti upravljavskih struktur v javnih podjetjih, zavodih ali družbah za upravljanje.
Zakon nadzor nad poslovanjem RTV Slovenija nalaga Svetu RTV kot organu upravljanja, ki za strokovno podporo pri izvajanju te naloge imenuje petčlanski finančni odbor. Zakon dodatno krepi nadzor nad poslovanjem s tem, da določa pristojnost Računskega sodišča za revidiranje pravilnosti poslovanja RTV Slovenija.
Doslej je nadzor nad poslovanjem izvajal Nadzorni svet, ki šteje 11 članov, od katerih jih 9 imenujeta vlada in državni zbor. Novi zakon predlaga, da Svet RTV imenuje in razrešuje finančni odbor, ki je sestavljen iz petih članov. Po enega člana predlagajo v imenovanje:
Po sedanji ureditvi, ki je v veljavi od leta 2005, 21 od 29 članov Programskega sveta kot organa upravljanja RTV Slovenija imenuje državni zbor. Izmed 21 članov državni zbor imenuje pet članov na predlog političnih strank, proporcionalno po zastopanosti v državnem zboru, 16 članov pa imenuje na predlog gledalcev in poslušalcev, univerz, fakultet, društev in drugih organizacij civilne družbe. Državni zbor ni pri tem vezan na nobene kriterije, izbere lahko, kogarkoli hoče.
V praksi se poslanske skupine v državnem zboru že od uveljavitve zakona leta 2005 pri izbiri in imenovanju članov Programskega sveta politično odločajo in znotraj vladajoče koalicije usklajujejo. Pri tem pa redko zasledujejo interese javnosti in upoštevajo kompetentnost ali ugled kandidatov, bolj pogosto pa imenujejo člane, ki so tako ali drugače lojalni interesom ali ideologijam strank. Programski svetniki pa so pogosto v organ upravljanja največje medijske in kulturne ustanove vstopali brez osnovnega znanja o delovanju medijev in novinarstva. Namesto strokovnega, kritičnega, a konstruktivnega spremljanja in nadzora nad programskimi obveznostmi in standardi v interesu celotne javnosti, so se s pavšalnimi razpravami lotevali konkretnih programskih vsebin ali novinarjev. Pri vsakokratnem glasovanju o imenovanju generalnega direktorja ter soglasju k imenovanju direktorja radia in televizije so stranke poskušale uveljaviti svoj vpliv na svetnike. Prepletali so se vplivi različnih strank in interesnih skupin. Strokovnjaki in strokovne organizacije so opozarjali, da je takšen sistem upravljanja nevzdržen in škodljiv za javni interes, javni medij in novinarstvo.
Da. Do sedaj je RTV Slovenija vodil generalni direktor, novi zakon pa uvaja štiričlansko upravo. Vodi jo predsednik/predsednica uprave, ki ga/jo imenuje Svet RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa. Dva člana uprave imenuje svet na predlog predsednika uprave, delavskega direktorja pa izvolijo zaposleni RTV Slovenija na neposrednih volitvah.
Še naprej bosta radio in televizijo vodila direktorja, novi zakon pa uvaja tudi direktorja digitalnih vsebin.
Sedanjemu generalnem direktorju ter direktorjema radia in televizije mandat poteče z uveljavitvijo novega zakona. Do imenovanja uprave opravljajo svoje funkcije kot vršilci dolžnosti s pristojnostmi, ki sodijo v tekoče posle in ki omogočajo nemoteno delovanje RTV Slovenija.
Referendum je zahtevala stranka SDS. S tem brani veljavni zakon, ki ga je sprejela leta 2005, in ki političnim strankam in vladi omogoča nadzor nad imenovanjem članov Programskega in Nadzornega sveta RTV Slovenija.
Eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. V primeru zavrnitve zakona bo RTV Slovenija delovala po obstoječem zakonu. Programski in Nadzorni svet bosta delovala v sedanjih sestavah. Pri upravljanju RTV bodo zato še naprej prevladovali ideološki in politični interesi nad strokovnimi. Javni medij bo ostal v primežu politike in se ne bo mogel razvijati v profesionalnem smislu.
Zakon bo potrjen, če bo ZA zakon glasovalo več ljudi kot proti.
Zakon bo potrjen tudi, če bo večina proti, a bo glasov proti manj kot 339.066.
Po veljavni zakonodaji morajo pobudniki referenduma doseči t. i. zavrnitveni kvorum. Za zavrnitev zakona na referendumu zato ni dovolj, da proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, ampak mora hkrati proti glasovati najmanj petina vseh volivcev.
Skupno število volilnih upravičencev na tokratnih referendumih je po podatkih ministrstva za notranje zadeve 1.695.330. Zavrnitveni kvorum zato znaša 339.066 volivcev.
To torej pomeni, da če bo pobudnikom referenduma uspelo prepričati vsaj 339.066 volivk in volivcev, da glasujejo proti, bo zakon potrjen samo, če bo glasov ZA več kot glasov proti.
Če glasuješ za, glasuješ za nov model upravljanja RTV Slovenija, ki v največji možni meri politiki onemogoča vpliv na javni medij. Glasuješ tudi za večji vpliv zaposlenih na upravljanje javnega medija, saj so prav ustvarjalci programov tisti, ki najbolje poznajo ustroj in delovanje RTV Slovenija. Njihova motivacija za ustvarjanje kakovostnega programa in kreativnega delovnega okolja je tudi najbolj v sozvočju z interesi javnosti. Glasuješ za prihodnost javnega medija v javnem interesu.
Verjamemo, da bo program, če ga bodo vodili strokovni premisleki v interesu vseh državljanov in ne ozko politični, nedvomno boljši. Pri imenovanju vodstva in urednikov RTV Slovenija bodo prevladali kriteriji strokovnosti, izkušenj, vizije in ne politične pripadnosti. Med novinarji ter drugimi ustvarjalci in vodstvom RTV Slovenija se bo vzpostavil dialog na podlagi spoštovanja kompetenc in uredniške neodvisnosti, kar bo pozitivno vplivalo na ustvarjalni proces in potencial RTV Slovenija. Debate o političnem uravnoteževanju programa se bodo umaknile debatam o razvoju novih formatov, oddaj, projektov, ki bodo odgovarjali potrebam javnosti.
Z RTV-prispevkom gospodinjstva prispevamo sredstva za delovanje celotnega javnega medijskega servisa, ki ne vključuje le radijskih in televizijskih programov, temveč tudi novičarski spletni portal, digitalni spletni arhiv, dostopnost vsebin za gluhe in slepe, raznovrstne izvirne vsebine in programe, ki so javnega pomena (otroške, izobraževalne, kulturne, verske, za avtohtone narodnostne skupnosti itd.), glasbeno produkcijo s simfoničnim orkestrom, digitaliziranje filmske dediščine, oskrbo prizemnega digitalnega omrežja, sofinanciranje neodvisne slovenske filmske produkcije itd. (vir rtvslo.si).
Nikakor ne. Ne gre za to, da ene zamenjamo z drugimi. Nevladne in novinarske organizacije se nikoli ne bi postavile za takšen projekt. Gre za depolitizacijo upravljanja RTV Slovenija, za umik politike iz upravljanja javnega medija.